Ključna beseda: Tomaž Šalamun

»Poljubi oči miru je izjemen izbor pesmi iz celotnega opusa enega najboljših srednjeevropskih pesnikov dvajsetega stoletja, slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, ki ga je pesnik in prevajalec Brian Henry predstavil z izjemno močjo in natančnostjo.«

»Šalamun postavi naše bralne navade na glavo – ustvarja avantgardne jezikovne strukture, v katerih pesem visi na vprašanju, na trku konkretnega in nadrealističnega, kjer se začne ples domišljije.«

»Ta izbor ponovno vzbudi vero v slavo in moč poezije, v njeno divjo svobodo in lepoto.«

»Scott Griffin pa je odločitev argumentiral z besedami, da imajo kanadski pesniki možnost tekmovati na svetovni ravni.«

»Ta izbor ponovno vzbudi vero v slavo in moč poezije, v njeno divjo svobodo in lepoto.«

»Kanadski pesniki imajo možnost tekmovati na svetovni ravni.«

»Poljubi oči miru je izjemen izbor pesmi iz celotnega opusa enega najboljših srednjeevropskih pesnikov dvajsetega stoletja, slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, ki ga je pesnik in prevajalec Brian Henry predstavil z izjemno močjo in natančnostjo.«

»Šalamun postavi naše bralne navade na glavo – ustvarja avantgardne jezikovne strukture, v katerih pesem visi na vprašanju, na trku konkretnega in nadrealističnega, kjer se začne ples domišljije.«

»Imamo kanadske pesnike, ki imajo možnost tekmovati na svetovni ravni.«

»kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? / zakaj se drži skupaj nit? / zakaj pada svetloba na nož? / neumna zrelost, drgneš mi ovratnik.«

»A je bilo tako že od začetka sveta? Ne vemo. / Kdo pa ve? Vprašaj učiteljico. Ti samo vprašaj.«

»Vsi bomo umrli in smo jokali. / Tako smo se tolažili.«

»Struktura je roža, duša je signal. / Duša zaboli in je signal, signal.«

»Ker sem lep, in sinji / in sončen in velik …«

»O, ragazzo, tvoje morske peške so trudne. / Poslušaj dež, že dolgo ga nisi poslušal.«

»Gre za obvezno čtivo tako za vse ljubitelje veličastnega Šalamunovega pesniškega opusa, ki se s temi pesmimi tudi zaključuje, kot tudi za tiste, ki bodo to šele postali.«

»začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega.«

»Tu sedim in / pišem. Obe očesci // imam še not, obe očesci.«

»Pišuka, kako smo // brizgali tinto! Pišuka, / s kakimi mukami!«

»Vse to nas zapušča kot / hitra gazela. Nas je že zapustilo in se / še krepi. Rob! Kje je rob?«

»Rekel si, da mi boš kupil / čevlje. Uperil si // prst. Kazal si okno. / Moj sin. // Zid je bil primaknjen k zidu.«

»zločin je / ugasniti pleme«